Sončnica

Opisala bom sončnico, ki je poletna rastlina.

Sestavljena je iz cveta, pogačice, stebla, listov in močnih korenin. Cvetovi so rumene barve. Pogačica je v sredini sončnice. Steblo je zeleno, močno in dolgo do metra in pol. listi so tudi zeleni in pikajo. Čebulica s koreninami je v zemlji. Korenina je razvejana in zelo močna. Semena naberemo jeseni in jih preko zime shranimo na suhem in hladnem mestu. Kaljiva ostanejo več let. Sejemo jih zgodaj spomladi na setvene pladnje v rastlinjaku ali na prosto, ko minejo spomladanske ozebe. Cveti od junija do avgusta. Uporabljajo jo ljudje, ki so na dieti, iz nje naredimo olje. S sredino pogačice se hranijo čebele, kar jr okrog nje pa ptice. Ker raste poleti jo imajo čebele in ptice zelo rade.

Poletje je moj najljubši letni čas in včasih opazujem čebele, kako nabiraj med na sončnici, ki se vedno obrača za soncem.

Eva Belšak Budja 3. a

Trobentica

Opisala bom trobentico. Všeč mi je, ker lahko vanjo pihaš in trobi.

Sestavljena je iz cvetnih listov, stebla in korenine. Cvetni listi so bledorumeni, petštevni in so živo rumene barve. Peclji so štrleči in dlakavi, dolgi od pet do petnajst centimetrov. Listi so zeleni, nagubani ter spodaj dlakavi. Razmnožuje se tako, da čez zimo korenine ostanejo v zemlji in spomladi požene iz njih nova rastlina. Raste na travnikih, v svetlih gozdovih, sadovnjakih in med grmovjem. Trobentico uporabljamo za čaje, solato in za zdravljenje različnih bolezni.

Všeč mi je, ker je prva spomladanska rastlina.

Zala Bezjak 3. a

Čemaž

Čemaž je sestavljen iz manjše čebulice, listov, stebla in desetih cvetov. Čebulica je majhna in iz nje zrastejo dolge koreninice. Listi so veliki in podolgovati. Cvetovi pa so majhni in beli. Steblo je dolgo od deset do petnajst centimetrov. Pod zeljo se naredi več čebulic in tako se razmnožuje. Raste po vsej Sloveniji od nižine do alpskega pasu v svetlih, vlažnih gozdovih in med grmovjem. Lahko ga uporabljamo na solati kot začimbo ali celo namesto dela solatnih listov. Ker ima polno aromo je že sam dovolj zanimiva rastlina. Povsod, kamor bi lahko dali česen lahko damo čemaž.

Aljaž Štrakl 3. a

Poljski mak

Poljski mak sem si izbrala zato, ker ima lepo barvo, pa tudi njegovi listi so mi zelo všeč.

Raste na polju, zato se tudi tako imenuje. Uporabljamo ga za blaženje bolečin, seme pa lahko potresemo po domačem kruhu ko ga pečemo. Poljski mak je pogost motiv slikarjev zaradi svoje izredne žive barve v času cvetenja. V Sloveniji je najbolj znan in razširjen med maki kot plevel. Pojavlja se na žitnih poljih, na strniščih, pa tudi na nasipališčih ter ob poteh.

Poleti si bom na polju ogledala mak in ga narisala.

Julija Marinič 3. a

Divja mačeha

Opisala bom divjo mačeho zato, ker mi je na sliki všeč in me je zanimalo, kakšna rastlina je.

Sestavljena je iz semen, listov, cvetov, stebla in korenin. Cvet ima pet venčnih listov, trije so simetrični, obrnjeni navzdol ter na stran, dva pa navzgor. Seme je majhno, ki ga posušiš in potem posadiš. Tako dobiš novo rastlino. Divja mačeha raste na poljih, vrtovih in travnikih, navadno na obdelani zemlji, do nadmorske višine 1800 metrov.

Divjo mačeho uporabljamo za čaj.

Nika Kovačič 3. a

Tulipan

Opisala bom rastlino, ki mi je zelo všeč, to je tulipan.

Spada v družino lilijevk. Tulipan je enokaličnica, sestavljena iz čebulice, lista, cveta in stebla. Cvetovi so različnih barv, imajo obliko navzgor obrnjenega zvonca. Kot pri večini enokaličnic, so tudi pri tulipanu čašni listi podobni venčnim. Steblo je visoko do 70 centimetrov. Razmnožujejo se s podzemnimi čebulicami. Rastejo v s hrano bogati zemlji. Sadimo jih od septembra do novembra. Poznamo 100 različnih vrst tulipanov. Po cvetenju pustimo čebulice v zemlji, dokler listi ne porumenijo in se posušijo. Poznamo divje in vzgojene tulipane. Listne uši sesajo rastlinske sokove in prenašajo mozaične viruse, kar povzroča lisaste cvetove in progaste liste.

Tudi doma ga imamo posajenega in spomladi nam zelo polepša vrt.

Eva Štuhec 3. a

Učiteljica Alenka Ferenc Mlinarič